praznujemo

50 let - 5 DOGODKOV

1. dogodek

2. dogodek

3. dogodek

4. dogodek

5. dogodek

Publikacija

50 let delovanja Glazije

1. dogodek, 27. 9. 2022

ŠPORTNI DAN, v sodelovanju z MMC

Juhu hu!

Za nami je prvi dan praznovanja Barvitih 50 naše šole. Kljub dežju nas je »obsvetilo sonce« mnogih nasmejanih obrazov naših učencev in staršev, ki so uživali v raznolikih aktivnostih. Športni dan smo organizirali v sodelovanju s  Celjskim mladinskim centrom v okviru projekta Adaptive sport programs – ERASMUS+ (projekt za oblikovanje športnih programov za večjo vključenost mladih z manj priložnosti in spodbujanje senzibiliziranja družbe),  dijaki in prostovoljci Gimnazije Celje Center in Celjskega mladinskega centra, parašportniki,  ŠG Gibitus,  Napihljivo zabavo,  ŠKD čuječo delavnico,  Specialno Olimpiado,  ETC Adriatic ter  Rosa Curly coach.

Srčna hvala vsem, ki ste soustvarili današnji dogodek.

 

Kolektiv Osnovne šole Glazija,

z ravnateljico Nevenko Kus

Prispevek v medijih - Športna 10-ka

Zapis Valerije Jakop.

Prispevek o dogodku na RTV SLO

Na sporedu je bilo danes, 28. 9. 2022, ob 13.00 v dnevniku.

Prispevek o dogodku na TV Celje

Na sporedu bo danes, 28. 9. 2022, ob 18.30 v oddaji Dogodki dneva (ponovitev 22.15 in jutri zjutraj ob 9h).

Prispevek na prvem radio RTVSLO

Prispevek je bil objavljen včeraj, 27. 9. 2022.

2. dogodek, 9. 12. 2022

SREČANJE Z BIVŠIMI ZAPOSLENIMI

Vrtiljak spominov

Dve svečki na torti več ima kot jaz. Moja delodajalka, Osnovna šola Glazija. Lepa Abrahamovka je in lepo koraka vštric s časom in napredkom. Skrbno ureja svojo zunanjo podobo in z leti je še privlačnejša, njeno jedro pa ostaja zvesto prvotnemu poslanstvu: skrbi za dobrobit otrok s posebnimi potrebami. Šolo poznam že iz svojega zgodnjega otroštva, sosedi sva bili. Takrat niti slutila nisem, da bova kdaj v prihodnosti tako tesno povezani. Prvi žig v moji delovni knjižici je spisan prav z njenimi črkami. Ta sivi zvežčič, hranjen pod ključem v enem izmed predalov tajništva, pridno šteje moje specialno-pedagoške kilometre. Za četrt stoletja jih je že prehojenih, tako dolgo sem že z Glazijo v razmerju.

Pet desetletij delovanja je nujno veličastno obeležiti. Ne enkrat, kar petkrat naša hiša praznuje. Po septembrski Športni 10-ki, velikem športnem dnevu, je na vrsti kulturni dogodek. December je čas druženja, srečevanja, praznovanja, veselja. Je čas drobnih pozornosti, stiskov rok, objemov, dobrih želja. Je čas, ko se ozremo nazaj, zavrtijo se spomini. In je čas, ko zremo naprej.

Petkov večer s pravljično devetico na koledarju zna biti zares čaroben, si rečem pred odhodom. Upokojeni sodelavci že tradicionalno vsako pomlad prinašajo med nas sončne obraze in lepe spomine. Tokrat se bo vrtiljak spominov zavrtel prej in v sivo ozračje prekratkega dne se bo naselila barvitost. Kako jo potrebujem! In kako prav imam! Že prvi dami, moji krasni prijateljici Betka in Mojca, žarita, ko kot sopotnici prisedeta k meni, da skupaj zavijugamo do Oblakove ulice. Dve rožici se priključita številnim ostalim in naenkrat je ta pušlc bogat, pisan in živ. Evergreen, čisto zares!

Kako prijetno je videti znane obraze skupne preteklosti! Vsakemu, ki je krasil prostor in čas naše šole, je ob sprejemu v dar poklonjen spominček, ročno delo naših učencev. Izvezene in uokvirjene rožice za rož’ce.

Telovadnica, lepa kot gala dvorana, v trenutku postane prostor močnih energij, žuborenja besed, sijočih oči, zadovoljnih lic. Šola je svečano, zares izvirno in estetsko dekorirana. Prava paša za oči in sprehod skozi čas so fotografije in restavrirani predmeti na upravnem hodniku. Koliko ustvarjalnosti in bogastva hranimo in delimo!

Ob besedi in gibljivi sliki na velikem platnu se zbrani vrnemo petdeset let nazaj. Ko se je zgodba OŠ Glazija začela. Iz črno-belega v barvni svet, iz manjše zgradbe v prizidke, obdane z zelenimi površinami, tako je rastla šola in zrastla v najmodernejšo ustanovo za »naše« otroke. Vendar šola niso zidovi niti oprema v njej niti oboje skupaj. Sprejetost, razumevanje, podpora, srčnost, to šteje. »Šola ste vi, učitelji!« se bere spomin ene izmed mam. Katere edinstveni otrok je naša zgodba. Ena izmed mnogih. Ja, EdinstveNA je Glazija, prikimam tiho.

»Danes častimo preteklost in pozdravljamo prihodnost. Zbrani ste soustvarili čas. Čas z otroki. Ustvarili ste spomine, ki jih delimo in nosimo naprej.« Tako prijazen je ravnateljičin pozdrav preko povezave, na daljavo je z nami in v mislih vsakemu stisne dlan. Bolezen je žal kar nekaj kreatorjev in povabljencev večera zadržala med domačimi stenami. A prireditev se odvija, življenje je res vrtiljak, in skozi tok dogajanja nas pelje melodičen glas voditeljice.

Mlade balerine, bele in svetleče kot snežinke zapolnijo oder. Ob klasični glasbi poplesavajo kot prvi sneg in pričarajo zimsko idilo, ki jo veselo pričakujemo. Kasneje pa bolj odločno, v močnih barvah in v družbi fantiča baletnika še po perzijsko udarijo Koračnico. Krasna popestritev večera so ti nastopajoči baletni mojstrčki Glasbene šole Celje pod okriljem Galine Čajka.

Nato se zavrti. Vrtiljak spominov. Odpoje, zaigra, ubesedi se. Učiteljski pevski zbor preseneti in navduši z »Življenje je vrtiljak, ki ga vrti sivi čas…mi vsi smo mladi, ker imamo se radi…«. Ob spremljavi klavirske harmonike in kitare nam kasneje še »Zvezde na nebu žare, upanje bude.«.

V tople barve odeta je spominska knjiga resničnih zgodb iz učilnic in obiskov otrok na domu nekoč. Z nami jih podeli upokojena sodelavka. Mama, smo ji določeni rekli. Znala je, z nami velikimi in majhnimi otroki. »Najprej nehajo jokati otroci, ko pridejo k nam. Nato se odprejo starši in to nam daje elan za naprej.« Koliko takim srečnim koncem smo priča!

Ob večerji nas na klavirju spremlja pianist. Na platnu se vrtijo stotine fotografij davnih dni, preteklih let. Od vsepovsod so zbrane. Ja, res smo mladi. Bili. Iščejo se obrazi, podoživljajo se trenutki, živi se zgodovina, greje se nam duša.

Ob torti velikanki dvorana zapoje tisto najlepšo, Vse najboljše zate, draga Glazija!

Večer je poln topline, veselja, sreče, sproščenega klepeta, povezanosti. In prevesi se v noč. Vrtiljak spominov dobi novo zgodbo, nadaljevanje. In čisto zares je takšen, kot si želi ravnateljica v vabilu: prežet z upanjem v lepo prihodnost in z veselimi spomini iz skupne preteklosti.

In Vrtiljak se mi že dva dni vrti, rola po glavi. Takšno sled pušča ta večer in ta večna melodija.

Valerija Jakop, prof. spec. pedagog

3. dogodek, 7. 3. 2023

MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE OB USTVARJALNIH DELAVNICAH

Skupaj nam je lepo

»Praznujemo, praznujemo, praznujemo,

z nizom dogodkov Barvitih 50 naše šole nadaljujemo.

Da skupaj z navdihom preženemo zimo,

se prve dni marca na ustvarjalnih delavnicah v naši hiši dobimo.«

 

V rimah, ki nakazujejo naše tretje druženje ustvarjalne narave, tokrat medse povabimo upokojene sodelavce. Da za častitljivo obletnico šole združimo kreativne ideje in povežemo sedanjost s preteklostjo. Sedmi marec zato sije v medgeneracijski energiji. Ob deveti uri je zbornica preplavljena z nasmehom, iskrivimi očmi in živostjo, ki jo prinese dvanajst bivših sodelavk. Ki so nekoč tukaj z nami delile prostor in čas. Da danes z nami spišejo vsebinsko bogat list v knjigi OŠ Glazija.

Ravnateljica jih izbrano nagovori: »Ni pravega začetka, če ni načrtovane poti; načrtovali smo jo. In ni pravega konca, če se ne ozremo nazaj. Danes se bomo družili, učenci bodo predstavili svoje delo, ve se boste pridružile, obujali bomo spomine in pletli, ustvarjali nove ideje.«

Program dneva pričenja svojo zgodbo v telovadnici. Vsi zbrani pozorno sledimo uvodnim besedam koordinatorice dogodka in filmskemu traku fotografskih spominov. Skupen prijeten čas v prepletu več generacij in ne storilnostna naravnanost je vodilo dopoldneva. Športni prostor kmalu postane lutkovno domovanje. Gledališče Objem s prikupno dramatizacijo in igro zaobjame vse prisotne. Gledališčnik Igor skupaj s prijateljem Jako povabi učence k sodelovanju. Rišejo in barvajo sceno za prekmursko pravljico: Muro, ribe, štorklje, gradijo most. Radovednih ušes in oči spremljamo igrano vsebino o psu čevljarju in njegovem pretkanem zajčjem naročniku. K razmišljanju nas Igor spodbudi in slišimo modre odgovore, ki jih penzija rodi; da zajec ni ukradel čevljev, le razhodit jih je šel. Še kitara zaigra in hudomušni verzi pošteno nasmejijo občinstvo. Vem, da danes bo srečen dan, in primi soseda za roko, ker biti na svetu je lepo, se kot napoved v povezovalno nadaljevanje dneva prisrčno zaključi lutkovna predstava.

Razdeljeni v mini skupine se obiskovalci vodeno razkropimo po učilnicah, domskih sobicah in terapevtskih prostorih šole. Povsod nas čaka topel sprejem in povsod kipi od sproščenega vzdušja. Diši, kot da sem se vrnila domov, se sliši govor upokojene sodelavke novinarjem. Zaživijo spomini na učne ure z učenci, ko vstopimo v nekoč »naše« učilnice, ki zdaj sijejo v novi preobleki. Kot da je bilo včeraj, tako živo je dogajanje v naših srcih!

Likovno ustvarjanje, sajenje zelenjave, poslikave obraza, plesne vaje za valeto, obdelovanje lesa, peka sladic, petje ob strunah citer, šivanje, športne igre, dišavne vrečke, masažno in aroma razvajanje je le peščica bogate torkove ponudbe, ki prihaja izpod rok učiteljev in učencev. Odprta so nam vrata doma in Vile Regine, knjižnice, fizioterapije, učnega stanovanja, delavnic, učilnic. Stene in hodniki nam na vpogled postavijo male in velike likovne talente in njihove mentorje podpornike. Prijetno je pokramljati z učenci, ki zdaj tukaj živijo svojo učno zgodbo uspeha.

Opoldne spet postanemo ena velika družina in kjer začnemo, zaključimo druženje. Telovadnica je zbirališče zadovoljnih obrazov. Med generacijami so razlike le v številkah, v občutjih, vtisih in doživljanju pa nam utripa isti signal: SKUPAJ NAM JE LEPO. Prehitro se nam odvrti čas. Toliko bi še lahko dali, pokazali, podelili drug drugemu. A obogateni s srečanji, polni radosti in z izkušnjo barvitega dne s hvaležnostjo lahkotneje stopamo novim obveznostim naproti. Za seboj puščamo prijetno sled. Kot pravi ravnateljičino sporočilo, šola je vez generacij, ki prenaša znanje in se povezuje, s tem pa plemeniti dediščino, ki jo zapuščamo učencem.

Prazničen, prijeten torek si zasluži globok priklon, poklonjen je čas za druženje in soustvarjanje med nekoč in danes za lep jutri.

Valerija Jakop, prof. spec. pedagog

O nas so pisali (Štajerski Val)

Zapis Valerije Jakop.

4. dogodek, 20. 4. 2023

DAN ODPRTIH VRAT

ŠOLE NA OBISKU

Ker naša šola praznuje, se Barvitih 50 nadaljuje. Po športnem, kulturnem in ustvarjalno-medgeneracijskem dogodku napoči čas, da pouk in delovni utrip predstavimo pedagoški stroki. Svoja vrata na široko odpremo večinskim osnovnim šolam. »Aprilsko dopoldne naj bo posebno, drugačno, življenjsko in povezovalno,« med drugim zapišemo v vabilu.

Zbornica je začetno prizorišče. Kot barvna paleta je pisana; napolnijo jo učiteljice razrednega in predmetnega pouka, nekaj vzgojiteljic iz vrtcev in tudi nekaj ravnateljic. Odziv povabljenih je velik. Zbrane najprej pozdravijo naši učenci. S svojimi glasovi in instrumentalno spremljavo pevski zbor pobarva uvod v dogajanje in dnevu vzame ostrino. Recitacija o prijateljstvu ima sporočilno noto; da kamor ne upam sam, je lažje iti z ramo ob rami. »Kaj vse zmoremo in kaj vse se pri nas dogaja, to bi vam radi pokazali v času našega skupnega druženja,« pove šestošolka v pozdravnem govoru. Ravnateljica Nevenka Kus oriše vse programe, ki jih šola izvaja, njihove značilnosti, posebnosti, številčno zastopanost in kadrovsko ekipo. »Vsak učenec ima individualiziran program, z njim optimalno podpremo otroka. Individualizacija in diferenciacija nam ne smeta biti tuji, nas določata.« Predstavljene so tudi nadstandardne spremne dejavnosti in eno teh nam delovni terapevti približajo v četrturnem video filmu.

Sledi skupen ogled dodane vrednosti šole – ogled notranjega bazena. Fizioterapevti nam predstavijo terapijo v vodi po Halliwick metodi, delovni terapevti pa svoje delo v svetlih, na novo opremljenih prostorih. Razdeljeni v pet skupin, vsaka okrašena s priponko ročnega dela učencev v svoji barvi in s svojo voditeljico na čelu, spoznavamo šolske prostore in pouk. Vsaka skupina spremlja delovni utrip in učni proces na nižji in višji stopnji ter v oddelku posebnega programa. Družba, matematika, tehnika, šport, spoznavanje okolja, glasba, slovenščina so predmeti, kjer se prepletajo različne metode poučevanja, pestrost didaktičnega materiala, in kjer odseva aktivnost učencev. Trije nivoji, vsak s svojo stopnjo raznolikosti in zahtevnosti, a z enim skupnim imenovalcem – iz otrok izvabiti najboljše dobro. Kar je mogoče le s srčnostjo, strokovnostjo, predanostjo in posebno energijo. Učitelji in učenci dokažejo, da le vzajemno delo, potrpežljivost in volja obrodijo sadove – uspeh.

Odpirajo se vrata senzorne sobe, snoezelna in domskih prostorov, kjer ima štirideset učencev drugi dom in od ponedeljka do petka ob vzgojiteljih razvijajo delovne in učne navade. Vstop v likovno, kovinarsko in lesno delavnico daje vpogled in spoznanje, kakšne mojstrovine ustvarjajo spretne mlade roke.

Ob pogostitvi in druženju tečejo zahvalne besede. Z obeh strani, gostov in gostiteljice. In vtisi o videnem, doživetem so izrečeni ganljivo iskreno: Veliko spoštovanje vam za vaš trud. Bogatejša spoznanja odnašamo s seboj. Hvaležni smo za priložnost dobiti uvid v vaše vsakdanje delo. Tukaj so učenci videti srečni, zadovoljni. Toplino izžareva šola. Ponovno smo dobili potrditev za opogumljanje staršev ob izbiri ustrezne šole. Dragocena izkušnja je današnji dan. Vse najboljše za praznik in nadaljevanje uspešnega dela še v prihodnje… Je le nekaj drobcev izpovedi obiskovalcev.

Četrti dogodek praznovanja je pospremljen z delom, delu dodamo svečano noto. »Današnji dan bo jutri že preteklost. V tej priliki si sposojam citat, da je učitelj glasnik preteklosti in spremljevalec v prihodnost. Da je dan uspel, gre zahvala tudi drugim ravnateljem, da ste kolegi učitelji lahko z nami,« zadovoljno zaključi ravnateljica. Šole na obisku – učitelji pri nas je prvi, a po odzivu sodeč ne zadnji dogodek v naši hiši. Morda pridobi svoj dan v šolskem koledarju, kot ga ima tradicionalni Dan odprtih vrat za učence.

Valerija Jakop, prof. spec. pedagog

(Skupno 1.099 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost