V času od maja 2014 do januarja 2016 je potekal mednarodni projekt z naslovom Oblike pomoči otrokom z avtističnimi motnjami in njihovim družinam. Projekt je bil 90 % financiran iz Norveškega finančnega mehanizma.

V projekt so bili vključeni partnerji iz Slovenije, Islandije in Norveške:

Osnovna šola Glazija Celje, organizacija prijaviteljica

II. Osnovna šola Žalec

– osnovna šola Rundevoll skole, Egersund, Norveška

– vrtec Suðurborg, Reykjavik, Islandija

– srednja šola Fjölbrautaskólinn við Ármúla, Reykjavik, Islandija.

Člani projektnih skupin smo se srečali trikrat:

– avgusta 2014 v kraju Egersund na Norveškem

– maja 2015 v Celju v Sloveniji

– septembra 2015 v Reykjaviku na Islandiji.

Namen projekta je bil spoznati programe za otroke in mladostnike z avtizmom v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, načine diagnosticiranja, njihovo vključenost v izobraževalni sistem, načine obravnave ter potek inkluzije v vseh v projekt vključenih državah.

V času projektnih srečanj smo drug drugemu predstavili izobraževalne sisteme v vseh treh državah, primere dobre prakse v vseh vključenih institucijah in tudi v drugih institucijah, ki v projekt niso bile vključene, izvajajo pa kakršnekoli oblike pomoči otrokom z avtizmom in njihovim družinam v krajih, kjer so potekala projektna srečanja.

Končni cilj projekta je brošura, v kateri se predstavijo sodelujoče izobraževalne ustanove. Pregledno so naštete metode dela, ki jih uporabljajo za izobraževanje otrok z avtizmom, dodatno opremljene s slikovnim gradivom, ki se uporabljajo v partnerskih vrtcih in šolah. Upamo, da bo brošura v pomoč in informacijo staršem otrok z avtizmom in strokovnim delavcem v vrtcih in šolah.

Projekt je sodelujočim ponudil veliko možnosti za izmenjavo znanja in izkušanj. Ugotovili smo, da v partnerskih šolah in vrtcih uporabljamo podobne ali enake metode dela, da imamo približno enake prostorske in materialne pogoje za delo. Največja razlika med državami se nanaša na pojmovanje inkluzije otrok s posebnimi potrebami (in s tem tudi otrok z avtizmom), zlasti v tistem delu, ki je vezan na normative in standarde dela v vrtcih in šolah. Tukaj sta v prednosti Norveška in Islandija. Na Norveškem imajo sistem popolne inkluzije, kar pomeni, da osnovno šolo obiskujejo vsi otroci ne glede na vrsto in stopnjo posebno potreb, primanjkljajev in zaostankov. V tem okolju imajo otroci z avtizmom stalne spremljevalce in do 8 ur individualne pomoči na teden. Otroci z večjimi zaostanki delajo po individualnem programu in le delno ali pa sploh ne osvajajo akademskih znanj, tako kot njihovi vrstniki. V osnovni šoli (1 . do 6. razred) napredujejo iz razreda v razred – nihče ne ponavlja razreda in tudi niso ocenjeni, tako kot njihovi vrstniki. V nadaljevanju šolanja inkluzija ni več popolna – nekateri otroci s posebnimi potrebami nadaljujejo izobraževanje v specialnih oddelkih šol. V času pouka imajo otroci z avtizmom in z zaostanki v razvoju na OŠ Glazija v segregirani obliki izobraževanja v posebnih programih vzgoje in izobraževanja bistveno boljše možnosti za več individualne obravnave in dodatne terapije (fizioterapija, delovna terapija, logoped in druge terapije), kot vrstniki na Norveškem, ki se inkluzivno izobražujejo. Je pa vsekakor bolje poskrbljeno na Norveškem za otroke z Aspergerjevim sindromom v osnovni šoli, kjer imajo otroci stalne osebne spremljevalce in več ur dodatne strokovne pomoči kot v Sloveniji.

Otroci na Islandiji imajo v predšolskem obdobju možnost intenzivnih terapij že v času, ko so vključeni v vrtec. Delo je za njih v vrtcu organizirano pretežno individualno. V skupino vrstnikov so vključeni zjutraj, med obroki in na igrišču. Sicer imajo s specialnim učiteljem in stalnim spremljevalcem individualne treninge po vedenjsko kognitivni terapiji. Na Islandiji lahko otroci z avtizmom, zlasti z Aspergerjevim sindromom obiskujejo redno osnovno šolo, kjer delajo v manjših skupinah (3 do 6 učencev z avtizmom), v katerih poučujejo specialni učitelji in imajo svojega stalnega spremljevalca. Ko zmorejo, se postopno vključujejo tudi v razred z vrstniki. Otroci z avtizmom in z zaostanki v razvoju pa se vključijo v specialno šolo. Na Islandiji so otroci z avtizmom v nadaljevanju šolanja vključeni v posebne oddelke, ki so organizirani pri nekaterih srednjih šolah, kjer poteka delna inkluzija (vzgojno – izobraževalni proces poteka v posebnih oddelkih, inkluzivna oblika pa poteka v času prireditev, v skupni jedilnici in podobno).

Osebe z Aspergerjevim sindromom na Norveškem in Islandiji imajo veliko možnosti za zaposlitev v telekomunikacijskih podjetjih za razliko od Slovenije, kjer imajo težave pri iskanju in ohranjanju zaposlitve.

Projekt smo zaključili v upanju, da se še kdaj srečamo, saj smo udeleženci v tem času razvili pristne strokovne in medsebojne odnose.

Sabina Korošec Zavšek, vodja projekta

(Skupno 297 obiskov, današnjih obiskov 1)