Pravijo, da kdor čaka, dočaka in tako smo tudi mi dočakali zadnji dan. Čeprav so se otroci imeli res lepo, so vsi kar nestrpno pričakovali dan odhoda. Nekateri so na ta dan vstali celo pred učiteljicami in že oblečeni čakali na odhod 😀. Preden pa smo se čisto zares poslovili, pa nas je čakal še zajtrk, pakiranje in orientacijski pohod. Ker je bil gozd naš stalni spremljevalec tega letovanja, se je spodobilo, da ga še zadnjič obiščemo. Podali smo se za raziskovalno pot, iskali navodila in kontrolne točke, izpolnjevali naloge (ena je od nas zahtevala, da smo zakurili ogenj) in se predvsem zabavali. Pot je hitro minila in čakalo nas je le še kosilo. Potem pa končno – AVTOBUS 😀. Polni lepih spominov in doživetij smo se podali tako proti šoli, kjer so nas že čakali starši.
Tako je minila še ena šola v naravi, za katero lahko rečem, da nam bo ostala v res lepem spominu 😊.